Zgodovina Filatelistične zveze Slovenije

Na območju Slovenije, ki je takrat spadala pretežno v Avstrijsko cesarstvo, so začeli uporabljati poštne znamke 1. junija 1850. Zagotovo so se posamezniki tudi pri nas že kmalu po tem začeli ukvarjali z zbiranjem znamk, vendar je o tem zelo malo podatkov.

Treba pa je omeniti enega od »očetov filatelije« leta 1838 v Ljubljani rojenega Viktorja Zupančiča. Poleg izjemne sodniške kariere, nazadnje je bil svétnik na cesarsko-kraljevem vrhovnem sodnem in pritožbenem dvoru na Dunaju in končno predsednik senata, je bil tudi izreden filatelist, saj so ga posthumno vpisali v Listino zaslužnih filatelistov. Pri 25 letih je podedoval manjšo zbirko znamk, ki jo je v naslednjih 20 letih izredno povečal, potem pa se je posvetil izključno filatelistični literaturi. Bil je prvi, ki je leta 1880 predlagal zasnovo specializiranih katalogov za vsako državo. Objavljal je članke v različnih revijah ter kopico knjig s področja filatelije. Ustvaril je osebno knjižnico z več kot 1.800 knjigami in 27.200 revijami. Bil je častni član Nemške filatelistične zveze in Kraljevega filatelističnega kluba v Londonu. V letih 1890 in 1911 je predsedoval sodniški ekipi na razstavah na Dunaju. Za svoje delo pri raziskovanju filatelistične literature je dobil več prestižnih medalj. Umrl je marca 1919 v Gradcu. Leta 2021 je bil vpisan kot eden of »očetov filatelije« v Roll of Distinguished Philatelists (Seznam zaslužnih filatelistov).

Kako je bilo z druženjem filatelistov na območju Slovenije v zgodnji dobi filatelije zaenkrat nimamo podatkov. Podatki o prvem zbiranju filatelistov so iz leta 1911, ko so v Mariboru ustanovili gostilniško omizje, katerega člani so menjavali znamke. V Ljubljani so 3. julija 1919 ustanovili Filatelistični klub za Slovenijo, v Celju je bilo leta 1921 ustanovljeno filatelistično društvo Orient, v Mariboru je od leta 1925 deloval Filatelistični krožek. Slednji, ki ga je vodil Avgust Jug, je dal pobudo za združitev vseh slovenskih filatelistov. V dopisu reviji Kolektor, objavljen je bil v dvojni številki (3 in 4) leta 1925, so se zavzemali za ustanovitev Filatelističnega društva Slovenija, ki bo združilo vse slovenske zbiralce z namenom:

• proučevanja, spoznavanja in zbiranja slovenskih znamk in žigov,
• zbiranja jugoslovanskih znamk,
• negovanja filatelije sploh,
• vzgajanja naraščaja.

V zvezi s tem sklican kongres 21. junija 1925 v Celju ni bil uspešen, saj se takrat največje društvo, Slovensko filatelistično društvo iz Ljubljane, akciji ni priključilo. Aktivnosti slovenskih filatelistov so se povečale po ustanovitvi Filatelističnega kluba v Mariboru, leta 1933 in Filatelističnega kluba v Ljubljani leto pozneje. Obe društvi še vedno delujeta, le ime klub sta spremenili v društvo. Filatelistični klub v Mariboru je avgusta 1936 pripravil prvo filatelistično razstavo. Devet članov je v 60 vitrinah prikazalo 28 zbirk. Razstavo so v Mariboru pripravili spet leta 1938 (25 zbirk v 64 vitrinah) in hkrati pripravili katalog na 12 straneh. Istega leta so pripravili odmevno razstavo znamk tudi člani Filatelističnega kluba Ljubljana, ki je bila za razliko od mariborskih tekmovalna. Sodelovani so tudi nagrajenci iz velike filatelistične razstave v Pragi istega leta. Pred začetkom druge svetovne vojne je na območju Slovenije delovalo pet društev; dve v Ljubljani in tri v Mariboru, ki pa med seboj niso bila povezana, čeprav so bila člani Jugoslovanske filatelistične zveze (Jugoslavenski filatelistički savez).
Ideje in aktivnosti za ustanovitev vseslovenske filatelistične organizacije so se ponovno začele po drugi svetovni vojni. Predstavljene so bile v Novi filateliji (NF), reviji, ki jo je izdajal Filatelistični biro Slovenija, urejal Silvo Pajk. Napoved ustanovitve vseslovenskega društva je bila objavljana v 2-3 števili, v 4. številki (december 1945) v rubriki Kronika že najdemo podnaslov Iz filatelistične zveze Slovenije, kjer je omenjen iniciativni odbor. Ta sporoča, da se je po srednjih šolah v Sloveniji začelo z organizacijo Slovenske filatelistične zveze, ravno tako je organizacija v polnem teku po različnih drugih krajih v Sloveniji. V prispevku hkrati pozivajo na organizacijo filatelističnih krožkov in klubov, ki jim ni potrebno imeti posebnih pravil, saj bodo vsi v sklopu Filatelistične zveze Slovenije.

Ustanovitev Filatelistične zveze Slovenije je kot prva točka poziva na razpravo objavljena tudi v članku Pavla Anderliča Novo leto – nove naloge v filateliji v 5. številki NF (januar 1946). Silvo Pajk je v 6. številki te revije (februar 1946), v prispevku Ustanovljena bo Filatelistična zveza Slovenije objavil predlog pravil zveze. V rubriki Objave in poročila filatelističnih klubov iz naše države v isti številki pa je objavljen poziv iniciativnega odbora vsem klubom, naj aktivno sodelujejo pri oblikovanju pravil FZS.

Revija Nova filatelija je jeseni 1946 prenehala izhajati in s tem je bilo upočasnjeno propagiranje in delo pri pripravljanju FZS. V tem času so v Sloveniji obstajala tri društva: Slovensko filatelistično društvo Ljubljana in Filatelistični klub Ljubljana ter Društvo filatelistov Maribor. Društva so vključevala zbiralce tudi iz drugih krajev, kjer samostojnih društev ni bilo. Ljubljanski filatelistični klub je imel krožke v Kranju, Kamniku, na Jesenicah in na Vrhniki; po podatkih iz leta 1949 je bila več kot polovica članov izven Ljubljane. Podobno je bilo v mariborskem društvu, ki je imelo krožke v Slovenj Gradcu, na Ptuju, v Prevaljah in Slovenski Bistrici, vanj pa so se vključevali tudi celjski filatelisti. O aktivnosti filatelistov so poročila tudi iz drugih krajev in vse več je bilo želja za ustanovitvijo samostojnih društev.

V takem stanju slovenske filatelije je iniciativni odbor za ustanovitev Filatelistične zveze Slovenije uspel sestaviti in sprejeti Program FZS (3. januarja 1949) in Pravila Zveze, ki jih je Ministrstvo za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije 26. marca 1949 potrdilo in s tem dovolilo ustanovitev. Ustanovna skupščina, na kateri so bili poleg predstavnikov omenjenih društev tudi drugi slovenski filatelisti, je bila 24. julija 1949 v Ljubljani. Kot soustanovitelj je sodeloval leta 1948 ustanovljeni Filatelistični klub Koper, ki je bil takrat na območju cone B Svobodnega tržaškega ozemlja.

Ena temeljnih nalog Zveze je bila ustanoviti društva po Sloveniji kot svoje podružnice, zato je bila že 6. avgusta 1949 pripravljena okrožnica FZS št. 1 (podpisana predsednik Ferdo Kobal in tajnik Vinko Koman), ki je bila poslana obstoječim društvom in vsem, ki so se na novo ustanavljala, z navodilom, kako naj društva ustanovijo in registrirajo.

Društev, kot podružnic Zveze, je bilo ob koncu leta 1949 že 28 s skupaj 2155 zbiralkami in zbiralci. Maja 1950 je Zveza štela 36 podružnic s 2876 člani in marca 1952 je imela 44 podružnic s skupaj 3600 člani, od katerih je bila približno četrtina mladincev. Do aprila 1955 se je v Zvezo vključilo 49 podružnic, so pa po začetnem navdušenju nekatera manjša društva prenehala z delom. Tako je v poznih petdesetih letih »zaprlo vrata« 11 društev, so se pa nekatera čez nekaj let ponovno aktivirala z enakih ali spremenjenim imenom. Strokovno glasilo Nova filatelija je konec leta 1959 po desetih letih prenehalo izhajati in s tem se je zmanjšal stik z društvi. Večji »osip« članov Zveze je bil tudi v drugi polovici 70. let, ko je prenehalo z delom osem društev.

Zaradi spremembe zakonodaje o društvih je bila Filatelistična zveza ponovno ustanovljena 13. marca 1976 s podpisom samoupravnega sporazuma o združitvi društev. Zveza je imela v letu 1978 še 35 članov (društev in klubov), se je pa število manjšalo tudi v naslednjih letih.

Posamezna društva so bila v tem času zelo aktivna saj so do leta 1980 pripravila 94 filatelističnih razstav. Večina je bila društvenih, so pa bile tudi meddruštvene, mladinske in republiške. Štiri večje razstave je v tem času organizirala sama Zveza.

Filatelistična zveza Slovenije je od ustanovitve leta 1949 do osamosvojitve Slovenije junija 1991 delovala povsem samostojno kot ena od republiških zvez v nekdanji Jugoslaviji. Bila je članica Jugoslovanske filatelistične zveze, ki pa ni kontinuirano delovala in na delo FZS ni imela posebnega vpliva, slovenski razstavljavci so preko nje lahko sodelovali na mednarodnih razstavah.

Stanje se je obrnilo na bolje po osamosvojitvi Slovenije junija 1991. FZS je bila kot polnopravna članica sprejeta v FIP na kongresu oktobra 1993 in v FEPA na kongresu evropske federacije maja 1995 v Helsinkih. Je ustanovni član leta 1995 ustanovljene regionalne povezave Alpe Jadran filatelija in od leta 2006 obnovljene regionalne povezave Balkanfila. Leta xyz je bila sprejeta tudi v regionalno povezavo Multilaterala.

Zveza je leta 1996 ponovno začela izdajati svoje strokovno glasilo Nova filatelija, ki od leta 2002 redno izhaja v štirih številkah letno.

Skupaj z lokalnimi društvi je pripravila štiri razstave Alpe Jadran filatelije (1999 – Ljubljana, 2006 in 2012 Maribor, 2019 Kamnik), od leta 2003 vsako drugo leto pripravi specializirano razstavo v enem oknu (eni vitrini), ki je pred dvema letoma prerasla v razstavo eksponatov z ozko temo (1-3 vitrine). Leta 2012 je pripravila razstavo grupacije Balkanfila in leta 2023 razstavo Multilaterale. V času samostojnosti je skupaj z lokalnimi društvi pripravila štiri državne razstave (Škofja Loka, Maribor, Koper, Ljubljana) in aktivno podpira razstave, ki jih pripravljajo posamezna društva, kot so Bienalna razstava FIMERA, ki je bila letos v Trbovljah že 15. in Specializirana razstava MaksiRavne (maksimafilija in razglednice), ki je od leta 2010 vsako četrto leto v Ravnah na Koroškem.
Filatelistična zveza Slovenije je leta 2004 ustanovila Filatelistični ekspertizni servis (FES), ki daje mnenje o posameznih filatelističnih objektih iz območja današnje Slovenije. Od leta 2009 je FES kolektivni član A.I.E.P.

Člani FZS so razen doma aktivni tudi v Evropi in svetu.
Peter Suhadolc je direktor v upravi FIP od leta 2022. Služil je v Komisiji za tematsko filatelijo (2016-2022) in jo tudi vodil (2018-2022). Je FIP sodnik in vodja sodniške ekipe v tematski filateliji ter FIP sodnik v razredu Poštne celine. Je tudi »izbrani sodnik« (Jury Fellow) in vodja Sodniške akademije (Jury Academy) od njene ustanovitve leta 2018. Služil je kot sekretar FEPA žirije in prejel zlato medaljo za svoj eksponat v tematski filateliji. Od leta 2023 je predsednik Evropske filatelistične akademije (Académie Européenne de Philatélie). Od leta 2009 do 2019 je bil Bojan Bračič tajnik FEPA, je pa tudi FEPA sodnik in vodja sodniške ekipe v razredu Odprta filatelija. Igor Pirc je tajnik FEPA od leta 2019. Je tudi FIP sodnik v razredu Poštnih celin, član biroja Komisije poštnih celin in »izbrani sodnik«. Veselko Guštin je FIP sodnik v razredu Poštne zgodovine in »izbrani sodnik«. Boštjan Petauer je od leta 2022 tajnik Komisije za maksifilijo. Veni Ferant je FEPA sodnik v razredih Odprta filatelija in Razglednice.

V regionalnih povezavah, v katerih deluje Zveza, imamo trenutno predsednika in tajnika v AJF ter tajnika Balkanfile. Svoje delegate ima zveza v nekaj FIP komisijah (poštna zgodovina, tematika, celine, mladinska filatelija, maksifilija). Zveza razen svoje spletne strani fzs.si in platforme na Facebook-u ureja tudi spletno stran alpenadria.eu. Svoje spletne strani ima tudi nekaj društev.

Kljub vsem aktivnostim enako kot pri ostalih zvezah število članov pada. Leta 1997 je FZS vključevala 32 članic, v letu 2025 jih je samo še 23; izgleda pa, da se je trend upadanja števila članov ustavil.

Na povezavi https://centenary.f-i-p.ch/member-directory/ najdete osnovne podatke in zgodovino o vseh 88 filatelističnih zvezah članicah FIP.