Poštna zgodovina na ozemlju Slovenije
Poštne znamke, pisma, dopisnice in razglednice so poznali že v 19. stoletju. Kdaj je bilo poslano prvo pismo, tega ne vemo, saj so že Rimljani poznali “pisemske poštne pošiljke”. V Angliji so 6. maja 1840 prvič uporabili poštno znamko, v avstro-ogrski monarhiji pa 1. junija, 1850. Medtem ko so 1. oktobra 1869 natisnili prvo dopisnico. Poštna dopisnica je bila t.i. poštna celina, kjer je bila natisnjena znamka z nazivno vrednostjo (npr. 2 krajcarja). Imela pa je tudi prostor za poštni naslov. Hiter razvoj industrije je pokazal, da načelo zaprte poštne pošiljke nadomešča odprto sporočilo – t.i. kartonček (objava, oglas, ipd.). Kmalu so se pojavile delno poslikane kartice, predhodnice današnjih razglednic. Prav razglednica se je pokazala kot zelo praktična, ker je bila enako velika in težka, zato je bilo pošiljanje in dostavljanje cenejše (manjša poštna tarifa).
Uvod: V pripevku se bomo omejili le na obdobje od 1761 do 2004. Zakaj prav 1761? Tega leta je Beneška republika pripravila poštni žig za edino pošto v Istri – Koper, ali po italijansko CAPO D’ISTRIA (žig CDIS/TRIA). Od tedaj naprej se pojavljajo žigi tudi v zaledju današnje Slovenije, ki je bilo pod Avstrijo: Ljubljana /LAIBACH/ 1785, Idrija /IDRIA/ 1792, Kranj /KRAINBURG/ 1795, Maribor /MARBURG/ 1796 itd.